Kvinoja (Chenopodium quinoa) je postala ena najbolj priljubljenih žitnih alternativ v sodobni prehrani. Čeprav jo pogosto uvrščamo med žita, pravzaprav spada med semena in je bližnja sorodnica pese ter špinače. Poznamo belo kvinojo, ki je najbolj nežnega okusa, ter rdečo in črno kvinojo, ki imata nekoliko bolj oreškast in čvrst ugriz. Pogosto jih najdemo v mešanicah, saj vsaka barva prinaša svojo edinstveno teksturo in hranilno vrednost.
Zgodovina in izvor
Kvinoja izvira iz Južne Amerike, kjer so jo gojili že Inki pred več kot 5000 leti. Zaradi njene izjemne hranilne vrednosti so jo častili kot »mater vseh semen«. Inkovi bojevniki so jo uživali pred bitkami, saj jim je zagotavljala dolgotrajno energijo in vzdržljivost.
Hranilne lastnosti in koristi
Kvinoja slovi kot popoln vir rastlinskih beljakovin, saj vsebuje vseh devet esencialnih aminokislin. Poleg tega je bogata z vlakninami, železom, magnezijem in antioksidanti. Ne vsebuje glutena, zato je odlična izbira za ljudi s celiakijo ali preobčutljivostjo na gluten. Zaradi nizkega glikemičnega indeksa pomaga pri uravnavanju krvnega sladkorja in ohranja dolgotrajen občutek sitosti.
Uporaba v kulinariki
Kvinoja je izjemno vsestranska in jo lahko uporabite v različnih jedeh. Za zajtrk jo lahko pripravite kot kašo z oreščki in sadjem. Za kosilo ali večerjo jo dodajte v solate ali uporabite kot prilogo k zelenjavnim jedem. Poskusite jo tudi v juhah ali kot osnovo za vegetarijanske burgerje.
Priprava kvinoje
Priprava kvinoje je preprosta. Pomembno je, da jo pred kuhanjem dobro speremo pod vrelo vodo, saj tako odstranimo saponine, ki lahko dajo rahlo grenak okus. Nato jo kuhamo v razmerju 1:2 (ena skodelica kvinoje na dve skodelici vode) približno 15 minut, dokler ne vpije tekočine in postane rahlo prosojna.